Upam, a žal ne verjamem, da mi bo država tokrat sposobna zagotoviti pošteno sojenje.
Gorazd Perenič
Za kaj gre?
Seks afera Perenič je zgodba o obtožbah zoper znanega pravnika in o njegovi obrambi brez dlake na jeziku, ki že 15 let ne ponuja samo vpogleda v dogajanje med vpletenimi, temveč tudi v delo institucij in odziv slovenske družbe.
Obtožbe
Policija je zbrala prijave deklet, na delu v Pereničevih podjetjih preko Študentskega servisa, da naj bi se jih Gorazd Perenič neprimerno dotikal ter da nam bi jim v pogovoru zagrozil, da jih bo našeškal, če ne bodo pridno delale.
Policija je tekom preiskave kontaktirala več deset sedanjih in nekdanjih zaposlenih, ki pa kljub precejšnjemu “preiskovalnemu trudu” policije tovrstnih izkušenj z njim niso potrdile.
Perenič ničesar ne skriva. in sledite lahko celotnemu poteku postopka.
Odziv
Gorazd Perenič vse obtožbe zanika: “Gre za povsem izmišljene obtožbe. Težko presojam zakaj. Premalo informacij imam in niti nisem strokovnjak za to področje. Morda so posledice neustrezno naslovljenih psihičnih problemov. Ali pa nezadovoljstva s svojo prihodnostjo. To se pač zgodi, če sprejemaš napačne odločitve, od izbire neuporabnega faksa do premalo vloženega truda in neprestanih nepotrebnih konfliktov. Nič nerešljivega, le obiskati je potrebno psihologa ali psihiatra.” Tekom sodnega postopka namerava s pričami in drugimi dokazi povsem ovreči trditve domnevnih oškodovank, saj jih le bežno pozna in se je z njimi v službi srečeval le nekaj dni.
Perenič je ob tem spomnil, da so mu glede podobnih obtožb sodili pred 15 leti ter izpostavil, da takrat ni bil deležen poštenega sojenja. Policijo je zato izrecno pozval, da tokrat ravna profesionalno in zakonito. Kot je jasno izpostavil je moralo pred 15 leti namreč samo Ministrstvo za notranje zadeve uradno priznati nepravilnosti v takratni preiskavi.
Okoliščine so tokrat sicer precej drugačne. Pred 15 leti je šlo za dve sestri, za katere je Perenič zatrjeval, da so bili v romantičnem razmerju in dejanskih spolnih odnosov in iger ni zanikal. Na sodišču se je izkazalo, da sta sestri z njim dejansko počitnikovali na Kanarskih otokih, mu predstavili svojo mati ter da je prva nenazadnje po dvoletnem druženju k njemu pripeljala še svojo sestro. Tokratne prijaviteljice se s Pereničem poznajo le bežno, srečali so se v službenem okolju, spolnih odnosov ali iger (dejanskega šeškanja) pa ne zatrjuje ne ena, ne druga stran.
"Napake" na policiji pred 15 leti
Oškodovanki (sestri) in njihova takratna prijateljica sta pogovore s Pereničem snemali in posnetke predale policiji. Ko je priča tožilstva (že omenjena prijateljica) to povedal na sodišču, je obramba predlagala posnetke kot dokaz. Odgovor policije: posnetkov žal nimajo, ker so jih založili ali vrnili oškodovankam. Zgolj malomarnost ali namerno uničenje dokazov, ki bi razjasnili resnico o razmerju?
Ko je Urad za pritožbe in notranje zaščito MZN preiskoval takrat zelo razvpito afero Peklar, so policisti pričali tudi o izjemnih in neprimernih pritiskih vodstva policije v zadevi Perenič. Kakšno naključje. Namestnik generalnega direktorja policije je po odstopu Pereniča z mesta državnega sekretarja prevzel njegovo funkcijo.
Vse navedeno izhaja iz uradnih zapisnikov MNZ in sodišč. Zanimivo je, da je bila dokumentacija o ravnanju policije v primeru Perenič celo del primopredaje med ministri za notranje zadeve.
"Napake" na sodišču pred 15 leti
Obramba je zahtevala, da sodišče pridobi zapisnik MNZ o nepravilnostih v policiji (glej zgoraj). Policija je sodišču gladko odgovorila, da zapisnik ne obstaja, o čemer je predsednica senata očitajoče obvestila Pereniča na glavni obravnavi. Perenič ji je pred vsemi prisotnimi odgovoril, da so pokončni zaposleni v policiji njemu in odvetniku “zaupni” zapisnik pokazali in citiral številko in datum. Predsednica senata je zatem še enkrat pozvala policijo in glej si zlomka, tokrat je MNZ zapisnik nemudoma našel.
Nekatere priče, predlagane s strani tožilstva in s strani obrambe, so prosile, da pričajo za zaprtimi vrati. A o pričanju prič obrambe za zaprtimi vrati je sodnica celoten dobeseden na naslednjem naroku prebrala pred novinarji. Sami presodite, ali je šlo za pritisk na priče obrambe ali za nesposobnost sodnice slediti zakonskim določbam.
Ena od prič tožilstva je najprej v razpravni dvorani pričala zoper Pereniča, na hodniku pa se mu takoj zatem hitela opravičevati. Državni tožilec, ki je ob tem stal en meter od nje, je zatrjeval, da ni ničesar slišal. A priča, sicer odvetniška pripravnica, ki je sedela nekoliko dlje in čakala na svoje pričanje, je potrdila, da je opravičilo slišala.
Na Višjem sodišču RS se je mimo sodnega reda zmenjal edini moški sodnik, ki bi moral predsedovati senat. Višje sodišče je kazensko obravnavo pred v celoti ženskim senatom na drugi stopnji “pozabilo” objaviti v javnem razporedu in s tem preprečilo prisotnost medijev.
Vse navedeno izhaja iz uradnih zapisnikov sodišč.
Kako se je končalo?
Okrožno sodišče je Pereniča spoznalo za krivega. A očitno je bilo vsem v sodstvu in tožilstvu jasno, da zadeve niso tako kristalno jasne in že tožilstvo je predlagalo pogojno obsodbo.
Obramba se je pritožila. Višje sodišče v Ljubljani je sodbo prve stopnje potrdilo.
Perenič ni uporabil nadaljnjih sredstev, saj je menil, da se bo pogojna doba dveh let iztekla in obsodba izbrisala hitreje, kot bi to dosegel na nadrejenih sodiščih (vrhovno, ustavno, evropsko). Zaradi njegovega vztrajanja glede javnosti sojenja in medijskega poročanja si je javnost lahko sama ustvarila resnično sliko.
Širši odziv
Perenič se kot javna osebnost ni skrival pred mediji in tudi dosegel, da je bilo sojenje odprto za javnost. Ena od oškodovank pa je svojo resnico predstavila v intervju za takrat razvpiti dnevnik Direkt.
Ob obsežnem poročanju medijev je javnost dobila jasen vpogled v zadevo. Večletne sodelavke in tudi celo njegova nekdanja dekleta so se Pereniču odločno postavile v bran in na sodišču pričale proti obema sestrama. Perenič je bil po lastnih besedah namesto obsojanja deležen predvsem zafrkavanja: “Kaj nisi povedal, da nadleguješ na eksotičnih lokacijah, bi se takoj javila”, “Sem vedel, da ljudje dobijo službo po politični plati, zdaj vem, da lahko tudi po zadnji plati”. Še naprej je ostal uspešen pravnik in podjetnik. Še naprej je uspešno sodeloval z mnogimi uspešnimi ženskami. Tudi njegove bodoče soproge obtožbe in razsodba sodišča niso prepričale in še danes sta srečno poročena.