Prva afera "Šeškanje sester"
Afera se začne
Afera se začne z obtožbami o Pereničevi zlorabi položaja in spolnem nadlegovanju v letih 2004 in 2005. Kot vplivni direktor in kasneje državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo se je zapletel z dvema sestrama.
Če se nista pridno učili ali delali, ju je našeškal po goli zadnjici (včasih z dlanjo in včasih s kuhalnico).
Prijateljica sester navedbe sester potrdi, čeprav naj bi Perenič "zaradi njene upornosti z njo o tem ne upal govoriti." Nikoli je ni našeškal.
Ena od sester je bila pri Pereniču zaposlena v podjetju in po njegovem odhodu v politiko prevzela tudi mesto direktorice njegove pravne družbe. Druga sestra je bila Pereničeva tajnica na Ministrstvu za javno upravo (zaposleitev na zaupanje).
Na dan pridejo še druga dejstva
Pereničeva bivša partnerka in zaposlena pove, da sta s Pereničem nekaj časa živela skupaj in da je imel nenavadne spolne prakse (predlagal je šeškanje po goli zadnjici), a ji ni ničesar vsiljeval.
Znana piarovka, ki je poznala tako Pereniča kot obe sestri je povedala, da so bili odnosi med obdolžencem in sestrama izjemno prijateljski ter spoštljivi. Nihče ni nikoli zaznal nadlegovanja, napetosti ali strahu deklet pred Pereničem. Izpostavila je, da sta sestri radi živeli nad svojimi finančnimi možnostmi, in namignila, da bi bil njun motiv za ovadbo lahko finančno oškodovanje Pereniča.
V posotpku sta pričeli še dve bivši zaposleni in tudi partnerki Pereniča. Obe sta obdolženega opisali kot strogega, izjemno zahtevnega, a poštenega šefa, ki nikoli ni bil nasilen. Očitke sester sta označili za neresnične in nelogične (češ, zakaj bi ena sestra po domnevnem nadlegovanju v podjetje pripeljala še drugo sestro, ta pa svojo najboljšo prijateljico). Ena od njiju je sodišču povedala, da je starejša sestra trmaste narave, da ji denar veliko pomeni in da je ovadbo podala iz zagrenjenosti, ker je kot direktorica uničila velik poslovni dogovor.
Interni nadzor policije
Policist Pereniča in njegovega odvetnika opozori, da je Ministrstvo za notranje zadeve julija 2005 uvedlo izredni interni nadzor, ki je bil primarno sprožen zaradi odtekanja tajnih policijskih podatkov in dokumentov v javnost v drugem odmevnem primeru.
Zadeva Perenič se v internem nadzoru policije neposredno pojavi na 12. strani vmesnega poročila, kjer nadzorna skupina opozarja na politično-policijske pritiske in sum kolizije interesov.
Med nadzornim pogovorom je direktor PU Ljubljana, Branko Slak, razkril, da je Roman Rep (takrat namestnik generalnega direktorja policije, ki pa je bil med samim postopkom nadzora imenovan za novega državnega sekretarja na Ministrstvu za javno upravo, kjer je nasledil Pereniča) pokazal »posebno in nenavadno zanimanje« za potek in dogovor o policijski preiskavi kaznivega dejanja, ki ga je bil osumljen Perenič.
Ker je bil Perenič pred tem prav tako državni sekretar na istem ministrstvu (za javno upravo), sestri pa sta njegovo nadlegovanje prijavile tudi ministru Virantu, je nadzorna skupina Repovo vmešavanje ocenila kot resen sum kolizije interesov.
Skrivalnice policije in sodišča
Nadzorna skupina je poudarila, da je to vmešavanje visokega policijskega uradnika (ki je prestopil med državne sekretarje) ključna okoliščina, ki bi lahko ogrozila izdajo zakonite odločbe v kazenskem postopku zoper Pereniča. Zato so uradno predlagali, da se o Repovem ravnanju nemudoma obvesti pristojnega državnega tožilca in ministra za javno upravo. Policija tega ni nikoli storila.
Perenič na sodišču zahteva, da sodišče od Ministrstva za notranje zadeve pridobi ta zapisnik. Predsednica senata na naslednjem naroku pojasni, da zapisnik ne obstaja. Ko Perenič zagrozi, da bo sam javno objavil zapisnik, sodnica že v nekaj dneh od ministrstva zapisnik pridobi in na naroku javno potrdi, da so Pereničeva navedbe glede zapisnika resnične.
Pikantne zanimivosti iz sodbe
Okrožno sodišče v Ljubljani je Pereniča obsodilo na pogojno kazen, Višje sodišče v Ljubljani pa sodbo potrdilo. Vse šeškanje je bilo po goli zadnjici, sestri sta to sprejeli zaradi strahu pred izgubo službe ali naklonjenosti Pereniča.
Okrožno sodišče v Ljubljani je v obsodilni sodbi zapisalo, da je bilo eni od sester nedvomno neugodno, čeprav se je res kdaj tudi sončila na Pereničevi terasi (Perenič je sodišču predložil fotografije).
Okrožno sodišče v Ljubljani je zapisalo tudi, da sta sestri s Pereničem res počitnikovali na Kanarskih otokih, a to ne dokazuje konsezualnega intimnega razmerja (sestri sta ta in druga potovanja - npr. v London, Pariz - sodišču potrdili).
Sodba in nadaljevanje zgodbe
Sojenje vzbudi precejšnje zanimanje, mediji pogosto poročajo. Perenič za vedno ostane znan po šeškanju. Izkaže se, da Pereničev pristop k disciplini odobrava veliko ljudi. Še naprej izjemno poslovno uspešen pogosto posluša šale na ta račun.
Zaradi zgodbe je Perenič precej popularen pri ženskah. Svoje naredi tudi popularna literatura o petdesetih odtenkih sive.
Druga afera "Šeškanje štirih"
Pereniča šeškanja obtožijo štiri študentke
Poleti in spomladi leta 2022 naj bi Perenič šeškal štiri študentke, zaposlene preko študentskega servisa.
Prva trdi, da jo je Perenič v sejni sobi podjetja proti njeni volji prijemal in božal po stegnu, telesu ter jo objemal okoli pasu. Obnašal se je "očetovsko", ji pojasnil, da je pametna, a nekoliko preveč lena ter ji obljubil, da bo šla čez koleno.
Druga študentka trdi, jo je med delom jo je večkrat neprimerno prijemal za boke, ramena in hrbet, ji dvignil majico ter si ogledoval njen hrbet in trebuh zaradi težav skožo. Ko se mu je med sestankom nagnila čez kolena jo je štirikrat močno udaril po zadnjici.
Tretja pove, da jo je obdolženi proti njeni volji masiral po ramenih, jo otipaval po kolenih ter jo božal po laseh. Govoril ji je, da je poredna in da jo je treba kaznovati, ter od nje zahteval, naj v službo prinese kratke oprijete hlače in majico, da bi pred njim telovadila.
Tudi do četrte naj bi Perenič bil »očetovski«- Ko je po enem od sestankov vstala in želela oditi, jo je z roko udaril po zadnjici.
Perenič obtožb ne jemlje resno
Perenič odločno trdi, da se očitana dejanja niso zgodila. Dodaja, da očitki tožilstva – četudi bi jim v celoti verjeli – sploh ne izpolnjujejo zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja.
Zahtevo za preiskavo označuje za birokratsko, pravno in medicinsko nestrokovno ter odstopajočo od ustaljene sodne prakse. Tožilstvu in policiji očita kršitev pravice do poštenega sojenja (6. člen EKČP), ker naj bi sodišču namerno prikrila uradne zaznamke pogovorov policije z več deset drugimi zaposlenimi, ki bi lahko potrdili njegovo nedolžnost.
Trdi, da so izjave nekdanjih študentk neresnične, ene izmed njih pa se zaradi dislociranega dela v ordinacijah (Horjul, Vrhnika) sploh ne spomni in dvomi, da sta sploh imela več kot bežen stikv predavalnici. Opozarja, da njihove izjave vsebujejo pravni žargon, ki ga mlada generacija ne uporablja, kar naj bi dokazovalo neposreden vpliv ali nepravilno zapisovanje s strani organov pregona.
Previdnost Pereniča
Perenič poudarjanje očetovske vloge v podjetju opisuje kot zavesten in transparenten ukrep, s katerim je mladim dekletom vnaprej postavil jasno mejo, da so kakršna koli intimna pričakovanja ali spolna razmerja z njegove strani popolnoma izključena.
Tožilstvu očita, da njegove besede na silo spreminja v pogovore s spolno konotacijo.Strogi previdnostni ukrepi kot alibi: Zaradi slabih izkušenj z nezakonitim ravnanjem policije izpred dveh desetletij trdi, da strogo izvaja previdnostne ukrepe.
V stavbo v Domžalah nihče ne more vstopiti brez prisotnosti drugih zaposlenih, vrata sejne sobe so med sestanki vedno odprta, stene so tanke, sestanki na štiri oči pa potekajo izključno med sprehodi na javnih površinah (ulice Domžal, Arboretum Volčji potok).
Perenič jasno pove, da so bili vsi kontakti opravljeni v prisotnosti drugih, digitalne dokaze pa je pravočasno zaščitil pred izbrisom. Neformlano je namreč izvedel, da ga policija preiskuje in se tako zaščitil pred psootpanjem policije, ki preiskave zavlačuje, da se digitalni dokazi po zakonu v vmesnem času že izbrišejo in niso na razpolago obrambi.
Preobrat še med preiskavo na sodišču
Sodišče zasliši vse štiri študentke in tudi mamo ene od njih.
Prva sicer ponovi navedbe o Pereničevih besedah, a kljub vztrajnemu poizvedovanju višje strokovne sodelavke ne potrdi, da bi se jo Perenič kdajkoli dotaknil nižje od hrbta..
Druga študentka še stopnjuje svoje navedbe. Iz prestrašenosti se je preselila v drug kraj. Na vprašanje sodišča sicer pove, da jo Perenič ni nikoli večl kakokorli kontaktiral. Še naprej nekako razlaga, da se mu je med sestankom nagnila čez kolena in jo je štirikrat močno udaril po zadnjici. Res je tudi k njemu v stanovanje prišla nepovabljena, a ker je hotel z njim govoriti.
Izpoved tretje in njene mame se spremeni v priopovedovanje o erotični masaži v pisarni (torej pred pričami, ki policiji tega niso potrdile, nihče se je sploh ni spomnil). Na vprašanje sodišča, če je končala fakulteto, pove, da jo kljub večletnemu študiju ni. Njena mati komentira: "ne popušča".
Četrta se na sodišču ničesar ne spomni več, niti tega, da je Pereniča prijavila policiji. Šele ko ji pod nos pomolijo zapisnik s policije, potrdi, da je najbrž res njen podpis.
Tožilstvo se umakne
Služba sodišča za podporo oškodovancem se po pogovorih odloči, da nobeni avrnostni ukrepi niso potrebni.
Perenič sodišču predlaga izvedbo dodatnih dokazov, predvsem zaslišanje policistk in policistov ter sodnih uslužbenk. Še posebej, ker so se na poti s polciije, preko tožilstva, do sodišča določeni zaznamki polciije "izgubili". Iz vseh ostalih pa izhajajo prej pohvalne, kot obremenilne izjave za Pereniča.
Sodišče Pereniča hitro obvesti, da ne bodo potrebna nobena zaslišanja več, saj se je državno tožilstvo že kar med sodnimi počitnicami odločilo, da ni dokazov in se iz postopka umika.
Sodišče ponudi vsem štirim študentkam, da same nadaljujejo postopke proti Pereniču. A tega (glej ga zlomka) ne storijo in postopek se neslavno konča.
Pereniču in pacientom afera spet koristi
Perenič (kot vedno) o vsem obvešča medije. Sam jim pošlje vse uradne dokumente (seveda z zakritimi imeni študentk). Večina medijev o Pereniču ne želi pisati. Mediju, ki prispevek objavi, se to obrestuje z visoko branostjo prispevka.
Med bralci je tudi gospod, ki pokliče kontaktni center ordinacij in želi govoriti s Pereničem. Njegovo zdravstvemno podjetje je namreč v finančnih težavah in mu grozi stečaj. Pereniču predlaga, da ga odkupi in reši.
Kot vedno ambiciozni Perenič izziv sprejme in tisoči pacientov v Ljubljani še danes obiskujejo uspešno ordinacijo v Murglah. Tokrat od afere ni imel koristi samo Perenič, temveč tudi tisoči pacientov.