Perenič ničesar ne skriva. Sledite lahko celotnemu poteku postopka.
Domnevne oškodovanke podajo prijavo na policijski postaji. Pred tem v resnici le nekaj dni delajo v enem od s Pereničem povezanih podjetij in Pereniča osebno z izjemo ene od njih le bežno vidijo.
Pošteni policisti, ki ne odobravajo teh očitno izmišljenih obtožb, Pereniča nemudoma obvestijo. o začetku preiskave. Perenič da policiji čas, da zadeve preišče.
Policija sestavi seznam več kot 30 oseb. Na seznam uvrsti vse, ki so v zadnjih dveh letih odšle iz podjetij, povezanih s Pereničem. Očitno iščejo ljudi (moške in ženske) z zamero do Pereniča. Različne policijske postaje se lotijo dela. Ob tem tem osebam razkrivajo vse osebne podatke (imena in priimke, naslove) in izpovedi oškodovank ter jih spodbujajo, da bi povedale svoje enake izkušnje. Kljub temu povsem neprimernem in nestrokovnem ravnanju policije lov v celoti spodleti.
Preiskava zato več mesecev povsem miruje.
Vabilo (brez imen oškodovank dostopno tukaj) je napisano nenavadno. Pravniki bodo hitro opazili, da v nasprotju z uveljavljeno sodno prakso opisi dejanj nenavadno ne ustrezajo določbam Kazenskega zakonika. Prav tako se policist Lipej ne potrudi, da bi od oškodovank izvedel dejanske datume, ko naj bi se “nadlegovanje” zgodilo. V vabilu datume opredeli kar preko celega tedna ali celo dveh. Kot da je bilo dogajanje dekletom tako nepomembno, da si niso zapomnile niti, kateri dan, kaj šele dopoldne ali poldne se je zgodilo. Je policist Matej Lipec tako malomaren ali nestrokoven? Ali morda sumi, da dekleta lažejo in se boji, da bo Perenič, če bodo dekleta povedala dan in čas, z lahkoto dokazal, da jih takrat sploh ni bilo v Domžalah ali pa da je bil Perenič na sestanku s številnimi pričami? Ali pa policist Lipec s tem Pereniču na tiho sporoča, da v resničnost ne verjame, a le dela svoje delo?
Presodite sami, a ne pozabite. Policija je pred leti hudomušno sama priznala, da vicev o policajih ni – vse je res.
Izjave žrtev policiji so milo rečeno nenavadne. Spolno nasilje in nadlegovanje je po njihovih besedah obsega trepljanje po ramenih in hrbtu. Eno naj bi potrepljal po kolenu. Večinoma naj bi šlo za besedne igre in ne za dejansko šeškanje.
Tokrat ni golih zadnjic, ni kuhalnic, ničesar spolnega. Ravno nasprotno, Pereničev odnos žrtve same opisujejo kot očetovskega ali kot hladnega ter celo, da jih je večkrat opomnil, da je srečno poročen. Kaj se je dogajalo, da je moral petdesetletnik dvajsetletnice opozarjati, da je srečno poročen in da jim je lahko le oče? Bomo kdaj izvedeli? Se bo tožilstvo odločilo za pregon? Bodo mediji upali o zadevi pisati?
Gorazd Perenič