Zmedeni inšpektorji ali marionete?
Inšpektorica, ki pozabi da je klicala
Birokratski zapisnik je v naši podalpski realnosti že od nekdaj žanr domišljijske literature. Naša vrla inšpektorica je v dokument hladnokrvno zapisala, da se podjetje "ne odziva na klice" – popolna podlaga za sistemsko izživljanje, dokler v njeno enačbo ni posegla neprodajna tehnologija.
Spregledala je namreč, da ni klicala vaškega bifeja, ampak sodoben kontaktni center, kjer matematika ne laže, strežniki pa nepristransko beležijo vsak bajt. Ko so ji disciplinirani operaterji klic takoj vrnili, se je celotna avtoriteta sesula v prah. V telefon je prestrašeno zajecljala le še poceni improvizacijo: "Nič ne potrebujem"
Ko birokratsko ravnanje pomnožiš z lažnim zapisnikom in ga soočiš z neizprosnim dokazom, dobiš ... Severnjaška disciplina in digitalizacija sta znova razgalili sistem, ki temelji na lažeh. Bomo davkoplačevalci še naprej plačevali davke za ta neodgovorni cirkus?
Ko odločbo pospremi kozarček rujnega
Če ste mislili, da je prva inšpektorica dosegla dno birokratskega absurdizma, vas bo njena kolegica hitro postavila na realna tla. Naša vrla državna nadzornica je stranki nemudoma odpremljala odločbo, ki ni pravni dokument, ampak kolaž, sestavljen iz vsaj petih povsem različnih spisov.
Zadeva je bila večkratno požigosana in podpisana v takšnem ritmičnem kaosu, da se človek upravičeno vpraša, ali je gospa svoje funkcije opravljala pod vplivom gostilniške kapljice ali pač gole, nemoteno gojene šlamparije.
V pravnih državah z razvito severnjaško upravno kulturo bi takšen izdelek pomenil nemudno odpoved, izgubo licence in sprožitev disciplinskega postopka. Pri nas pa takšna pravna spačka, prepojena z aromo šanka in izreka, da v Sloveniji pač nihče nima problema s pijačo.
Odločna KPK ali Krožek Profesionalnih Kavopivcev
Ko se zakon o transparentnosti spremeni v ščit pred javnostjo
Zaradi vse pogostejše prakse, ko politični odločevalci z izgovorom na Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije zavračajo odprt javni dialog ter strokovne razprave prisilno potiskajo v okvir nejavnega »lobiranja«, ter ob sočasni zlorabi dolgotrajnih inšpekcijskih postopkov za PR-pritiske, sem v imenu Skupinske prakse od KPK zahteval sistemsko opredelitev.
Namesto vsebinskega odgovora je KPK postregla s klasičnim birokratskim izmikanjem in uporabo obrambnih pravnih predlog (t. i. »copy-paste« odgovorov), s čimer se je izognila ključnim vprašanjem ter zahtevala zgolj konkretne prijave z imeni. Da bi KPK prisilila k objektivni opredelitvi do načelnih vprašanj integritete ter transparentnosti, jo bomo v Skupinski praksi sedaj soočili s 10 anonimiziranimi primeri iz prakse ter iizvali k javnemu, za youtube posnetemu srečanju.
Polovičarska priporočila
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je s svojimi najnovejšimi sistemskimi priporočili znova prevzela vlogo najstrožjega dežurnega paznika v slovenskem zakonodajnem peskovniku.
V njihovem idealnem svetu zakonodajni postopek ne poteka ob kavi in sproščenih razpravah, temveč spominja na obsežno forenzično preiskavo: poslanec mora pred vložitvijo amandmaja razkriti skorajda vse svoje življenjske odnose, zunanji strokovnjak se mora najprej vpisati v strog državni register "odobrenih umov", vsak lobistični pomežik pa se mora v realnem času avtomatsko bliskovito prenesti naravnost v aplikacijo Erar in MOPED!
KPK praktično predlaga digitalni radarski sistem za sledenje zakonodajnim idejam, kje bi se zabeležila še vrsta kave, ki jo je pripravljavec spil ob branju pripomb – vse v imenu svete transparentnosti, pa četudi bi zaradi vseh izjav, registrov in poročil celotno zakonodajno kolesje na koncu tako zarjavelo, da bi za spremembo enega samega podzakonskega akta potrebovali več birokratskih obrazcev kot za izstrelitev rakete na Mars.